Genetski monitoring 2015
V letu 2015 je v Sloveniji potekal obsežen genetski monitoring rjavega medveda, ki je bil del mednarodnega projekta LIFE DINALP BEAR. Glavni namen monitoringa je bil pridobiti zanesljivo in znanstveno utemeljeno oceno številčnosti ter spolne strukture populacije rjavega medveda, hkrati pa vzpostaviti temelje za dolgoročno spremljanje stanja populacije v Sloveniji in širšem dinarskem prostoru.
Monitoring je temeljil na neinvazivnih genetsko-molekularnih metodah, ki omogočajo natančno ocenjevanje številčnosti brez neposrednega poseganja v živali. Osnovno izhodišče metode je zbiranje genetskih vzorcev (predvsem iztrebkov), iz katerih se v laboratoriju pridobi genetski »prstni odtis« posameznega medveda. Na ta način je mogoče prepoznati posamezne osebke, oceniti, kolikokrat so bili zaznani, in s pomočjo matematičnih modelov izračunati tudi število tistih, ki v vzorčenju niso bili zajeti.
Zbiranje vzorcev je potekalo intenzivno od septembra do decembra 2015 in je zajelo celotno območje stalne prisotnosti rjavega medveda v Sloveniji. Pri terenskem delu je sodelovala izjemno široka mreža prostovoljcev – predvsem lovci in gozdarji, pa tudi drugi poznavalci narave. Skupno je bilo v Sloveniji in na Hrvaškem zbranih 4.687 neinvazivnih genetskih vzorcev, kar je bistveno preseglo prvotna pričakovanja in predstavlja enega najuspešnejših tovrstnih vzorčenj v Evropi.
Laboratorijske analize so potekale z uporabo naprednih metod sekvenciranja nove generacije (NGS), ki so omogočile visoko zanesljivost rezultatov in primerljivost podatkov v daljšem časovnem obdobju. Od vseh obdelanih vzorcev je bilo uspešno genotipiziranih več kot 70 %, kar je omogočilo zelo kakovostno bazo podatkov za nadaljnje analize. Poleg neinvazivnih vzorcev so bili v analizo vključeni tudi genetski podatki vseh v letu 2015 evidentiranih poginulih in odvzetih medvedov.
Na podlagi metode ulova–označevanja–ponovnega ulova je bila izračunana najnižja letna (jesenska) ocena številčnosti, ki predstavlja stanje populacije po evidentirani smrtnosti in pred novo reprodukcijo. Rezultati so pokazali, da je bilo konec leta 2015 v Sloveniji prisotnih približno 599 rjavih medvedov (95-odstotni interval zaupanja: 545–655). Ta ocena že upošteva vse znane izgube populacije v tistem letu in predstavlja primerljivo osnovo za spremljanje trendov skozi čas.
Če k tej jesenski oceni prištejemo še reprodukcijo, ki sledi v zimskem obdobju, dobimo tudi najvišjo letno (spomladansko) številčnost. Po izračunih je spomladi 2015 v Sloveniji živelo približno 711 rjavih medvedov (95-odstotni interval zaupanja: 657–767). Spolna struktura populacije je bila stabilna in rahlo v prid samicam, saj so te predstavljale približno 60 % populacije.
Primerjava rezultatov genetskega monitoringa iz leta 2015 s prejšnjim tovrstnim štetjem leta 2007 je jasno pokazala, da je populacija rjavega medveda v Sloveniji v tem obdobju občutno narasla. Leta 2007 je bila namreč jesenska številčnost ocenjena na približno 424 medvedov, kar pomeni, da se je populacija v osmih letih povečala za več kot 40 %. Rezultati so potrdili dolgoročen pozitiven trend populacije in hkrati pokazali pomen rednega, metodološko primerljivega monitoringa.
Genetski monitoring iz leta 2015 je tako predstavljal ključen mejnik pri upravljanju rjavega medveda v Sloveniji. Poleg zanesljive ocene številčnosti je omogočil tudi poglobljeno razumevanje spolne strukture, prostorske razširjenosti in demografskih procesov v populaciji. Ti podatki še danes predstavljajo eno najpomembnejših referenčnih točk za presojo stanja populacije ter za strokovno utemeljeno načrtovanje varstva in upravljanja rjavega medveda.