Kaj nam povedo podatki sistematičnih štetij medveda na stalnih števnih mestih?

Sistematično štetje medvedov na mreži stalnih števnih mest (krmiščih) je poleg beleženja smrtnosti najstarejši način monitoringa, ki ga za rjavega medveda izvajamo v Sloveniji. V sedanji obliki je bil vpeljan leta 2004, njegovi začetki pa segajo vse do zgodnjih 90-ih let. Tak monitoring ima številne prednosti, v projektnem poročilu pa smo njegovo zanesljivost za spremljanje različnih kazalnikov prvič celostno ovrednotili.

Ob analizi vseh podatkov, zbranih
do konca leta 2018, kot najpomembnejše zaključke izpostavljamo:

(i.) relativna rodnost (t.j. delež
mladičev med vsemi osebki) naše populacije medveda znaša cca 24 %, kar se ujema
tudi z rezultati drugih metod in z vrednostmi v drugih populacijah rjavega
medveda v Evropi;

(ii) vodeče medvedke (bodisi z letošnjimi
bodisi z enoletnimi mladiči) v Sloveniji predstavljajo okoli 1/5 vse populacije
in se njihov delež med vsemi opaženimi medvedi na krmiščih ne spreminja niti
sezonsko niti med leti niti glede na obrod bukve;

(iii) legla medvedov prvo leto
(starost 0+) so v povprečju velika 1,9 mladiča, v drugem letu (mladiči stari od
1 do 2 leti) pa se zmanjšajo na povprečno 1,7;

(iv) podatki monitoringa omogočajo
dokaj točen vpogled v lokalne gostote medveda v državi in v dinamiko gostot;

(v) na število opaženih medvedov na
krmiščih poleg gostot medveda pomembno vpliva tudi obrod bukve, katerega vpliv
je izražen v jesenskih, ne pa tudi v pomladanskih štetjih. Ob letih z močnimi
obrodi je bilo jeseni na števnih mestih opaženih 40 % manj medvedov kot v letih
s slabim oz. brez obroda;

(vi) podatki monitoringa so dobro sovpadali z dinamiko številčnosti medveda v državi, izračunano na podlagi drugih metod modeliranja, zato so uporabni za spremljanje dinamike populacije. Podatki pomladanskih štetij, korigirani s količino padavin na dan štetja, pojasnjujejo namreč kar 91 % medletne variabilnosti številčnosti.

Na osnovi rezultatov analiz ter
opredeljenih prednosti in slabosti podatkov monitoringa za oceno populacijskih
parametrov/procesov je monitoring smiselno izvajati tudi v prihodnje, vendar z
manjšo dopolnitvijo. Serijo drugih jesenskih štetij se z vidika učinkovitosti
monitoringa lahko ukine, ker je najmanj informativna. V poročilu podajamo tudi
napotke za optimalne analize podatkov (največja točnost rezultatov) za vsak
ciljni parameter/proces posebej in smernice v primeru morebitnih ukinitev,
zamenjav ali prestavljanj števnih mest.