Genetski monitoring 2023
Med letoma 2023 in 2025 je v Sloveniji potekal nacionalni projekt monitoringa rjavega medveda z naslovom Ocena številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023 in nekaterih drugih demografskih parametrov. Projekt je financiralo Ministrstvo za naravne vire in prostor, izvajanje pa je vodil Zavod za gozdove Slovenije. V posamezne faze izvedbe je bilo vključenih še šest sodelujočih organizacij: genetski laboratorij DivjaLabs, Lovska zveza Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Raziskovalna dejavnost Klemen Jerina, Društvo Dinaricum ter Matson’s Laboratory.
Ključni namen projekta je bila določitev številčnosti populacije rjavega medveda v Sloveniji z uporabo neinvazivnih genetsko-molekularnih metod. Za zanesljivo oceno je bilo potrebno zbrati obsežno količino genetskih vzorcev, predvsem iztrebkov. Terensko zbiranje je potekalo jeseni 2023, v njem pa so aktivno sodelovali lovci, gozdarji ter drugi obiskovalci naravnega okolja.Laboratorijskim analiznim postopkom so sledile zahtevne statistične obdelave in modeliranje populacije, končni rezultati genetskega štetja pa so bili pridobljeni v začetku leta 2025.
Akcija zbiranja in pošiljanja vzorcev iztrebkov je bila zelo uspešna, saj je vzorce posredovalo skoraj tisoč sodelujočih, večinoma iz vrst lovcev in gozdarjev. Skupno je bilo zbranih 2.863 neinvazivnih genetskih vzorcev, na podlagi katerih je bilo identificiranih 656 različnih osebkov rjavega medveda, med njimi 261 samcev in 395 samic. Z uporabo metode ulova–označevanja–ponovnega ulova smo ocenili tudi število nezaznanih osebkov in tako določili skupno številčnost populacije ob koncu leta 2023, ki znaša 737 osebkov (695–797; 95-odstotni interval zaupanja).
Gre za najnižjo letno, t. i. jesensko oceno številčnosti, ki že vključuje vso evidentirano smrtnost in velja za obdobje tik pred skotitvijo mladičev. Primerjava z genetskima ocenama iz let 2007 in 2015 kaže, da je populacija v zadnjih 16 letih rasla približno linearno. Poleg številčnega naraščanja je zaznati tudi prostorsko širjenje populacije, najbolj izrazito na območju Zasavja, medtem ko se samice postopoma širijo proti zahodnemu delu države. V alpskem prostoru so še vedno prisotni izključno samci.
Analiza zbranih genetskih podatkov hkrati kaže, da se je v zadnjem desetletju rast populacije rjavega medveda na zahodu Slovenije ustavila. V celotnem obdobju vzorčenja smo namreč na severozahodni strani primorske avtoceste zaznali le 45 različnih osebkov, od tega 21 samic in 24 samcev. Med temi je bilo zgolj devet osebkov zabeleženih na obeh straneh avtoceste, kar nakazuje, da primorska avtocesta predstavlja pomembno prostorsko oviro za prehajanje medvedov med območjem Dinaridov in Alp.
Na podlagi rezultatov genetskega štetja je bila izvedena tudi napoved prihodnje dinamike populacije. Prof. dr. Klemen Jerina z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je genetske ocene združil s podatki o odvzemu medveda ter pripravil projekcijo razvoja populacije po letu 2023. Izračuni kažejo, da je bilo spomladi 2025 v Sloveniji približno 954 medvedov (880–1050; 95-odstotni interval zaupanja), kar predstavlja najvišjo letno številčnost – po skotitvi mladičev in pred letno smrtnostjo.
Glede na pridobljene rezultate lahko zaključimo, da je populacija rjavega medveda v Sloveniji v zelo dobrem stanju. Genetsko štetje zagotavlja zanesljiv vpogled v strukturo in dinamiko populacije ter predstavlja trdno strokovno podlago za njeno dolgoročno in trajnostno upravljanje.
Več si lahko prebere tukaj.
Poročilo monitoringa o oceni številčnosti rjavega medveda v Sloveniji v letu 2023 (https://www.gov.si/novice/2026-03-12-porocilo-monitoringa-o-oceni-stevilcnosti-rjavega-medveda-v-sloveniji-v-letu-2023/ )