Spremljanje na stalnih števnih mestih

Štetje rjavega medveda na stalnih števnih mestih  v Sloveniji je ena ključnih metod spremljanja stanja in razvoja populacije te zavarovane vrste. Gre za najstarejši sistematični monitoring medveda pri nas, ki se neprekinjeno izvaja že od leta 1993, v sedanji obliki pa od leta 2003 dalje. Njegov glavni namen je pridobivanje zanesljivih podatkov, ki so osnova za strokovno in odgovorno upravljanje populacije rjavega medveda.

Kako poteka štetje?

Štetje poteka na mreži stalnih števnih mest (SŠM), ki jih predstavljajo vnaprej določena krmišča, enakomerno razporejena po osrednjem območju pojavljanja medveda v Sloveniji. V mrežo je vključenih 167 števnih mest, ki so med seboj dovolj oddaljena in praviloma oddaljena tudi od naselij.

Štetje se izvaja dvakrat letno – maja in avgusta, vedno na isti dan in v istem časovnem okviru: od ene ure pred sončnim zahodom do polnoči. Na terenu štetje izvajajo upravljavci lovišč, pogosto ob pomoči avtomatskih kamer. Za vsako števno mesto se zabeležijo podatki o številu opaženih medvedov, njihovi socialni strukturi ter času prihoda in odhoda s krmišča.

Katere podatke pridobimo?

S štetjem na stalnih števnih mestih pridobivamo pomembne informacije o:

• številu opaženih medvedov,
• deležu vodečih samic,
• velikosti legel (mladiči v prvem in drugem letu starosti),
• socialni in starostni strukturi populacije.

Ti podatki ne omogočajo neposredne ocene skupnega števila medvedov v Sloveniji, so pa zelo dober pokazatelj trendov, kot so rast ali upad populacije, njena rodnost ter prostorska razporeditev.

Zakaj je štetje pomembno?

Monitoring medveda je nujen pogoj za ugotavljanje ugodnega varstvenega stanja populacije, ki je po zakonodaji Evropske unije osnova za kakršnekoli upravljavske ukrepe.

Podatki štetja se uporabljajo pri:

• spremljanju dolgoročnih trendov populacije,
• pripravi strokovnih podlag za upravljanje in za morebitni odvzem medvedov iz narave,
• razumevanju razširjenosti in dinamike populacije

V letih, ko ne poteka genetsko štetje (to se izvaja približno vsakih osem let), je štetje na SŠM najpomembnejši vir informacij o spremembah v populaciji.

Sodelovanje lovcev in strokovnih institucij

Štetje medvedov je rezultat tesnega sodelovanja lovcev, Lovske zveze Slovenije, območnih združenj upravljavcev lovišč in Zavoda za gozdove Slovenije, ki skrbi za koordinacijo, zbiranje in analizo podatkov. Brez aktivnega sodelovanja lovcev takšen sistem monitoringa ne bi bil mogoč.

Dolgoletni rezultati kažejo, da je metoda zanesljiva, stroškovno učinkovita in nepogrešljiva za razumevanje dogajanja v populaciji rjavega medveda v Sloveniji.

Članek na to tematiko v reviji Lovec, na strani 231, si lahko prebere tukaj.